Donald Trump je med srečanjem z Benjaminom Netanjahujem na Floridi ponovil podporo pomilostitvi Netanjahuja v zvezi s korupcijskimi obtožbami. Trump je opozoril Iran pred ponovnim oživljanjem jedrskega programa. Razpravljala sta tudi o prihodnosti Gaze, razorožitvi Hamasa in o nadaljevanju mirovnega sporazuma. Predsednik Izraela Herzog je zanikal Trumpove trditve o skorajšnji pomilostitvi Netanjahuja.

Evropska radiodifuzna zveza je odločila, da bo Izrael lahko sodeloval na Evroviziji 2026 v Avstriji, kar je sprožilo proteste. Poleg Irske, Španije in Nizozemske se je bojkotu pridružilo še več držav. BBC je podprl odločitev o sodelovanju Izraela.

V Gambiji je policija aretirala petnajst mladih protestnikov blizu Mile 2 med pohodom na državno skupščino. Med aretiranimi so Amadou Sawo, Kemo Fatty in Abubacarr Makawyo, poleg drugih. V Veliki Britaniji pa zakonodajalci zaostrujejo zakonodajo, ki kriminalizira proteste, zlasti tiste, ki so povezani z vojno v Gazi, in nekatere skupine označujejo za 'teroristične'.

Norveški naftni sklad je povečal svoje naložbe v 36 izraelskih podjetjih po izbruhu vojne v Gazi, medtem ko so se nekatere druge države umaknile iz teh naložb. Kljub kritikam in pozivom k umiku, se je sklad odločil za povečanje svojega deleža v izraelskih podjetjih.

Hamas je zamrznil pogajanja o prekinitvi ognja, ker vztraja, da se pogovori ne morejo nadaljevati zaradi lakote v Gazi. Medtem je nekdanji filipinski talec, Jimmy Pacheco, ki je bil 49 dni v ujetništvu Hamasa v Gazi, svojo hčerko poimenoval Israela v čast judovski državi.

Francija je uradno napovedala priznanje Palestine, kar je povzročilo široko pohvalo med Palestinci, a tudi ogorčenje v Izraelu. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je pozval države, ki še niso priznale Palestine, naj to storijo in poudaril pomen polnopravnega članstva v ZN. V odgovor na dogodke so aktivisti v Ženevi oskrunili izraelsko misijo pri ZN z rdečo barvo in grafitiji, kar je del širšega vala napadov na judovske ustanove zaradi naraščajočega antisemitizma, povezanega z vojno v Gazi. Medtem se je pojavila analiza, da Netanyahujeva politika paradoksalno vodi k ustanovitvi palestinske države, kljub njegovim strahovom pred njo in izbiri razširitve vojne namesto politične rešitve.

Več kot 100 nevladnih organizacij je ponovno opozorilo na lakoto in blokado dostave pomoči v Gazi, ter pozvalo k takojšnjemu koncu vojne in blokade. Medtem ko nekatere stranke v Nemčiji, kot je SPD, pozivajo k ukrepom, druge, kot je Unija, izražajo zadržanost glede vprašanja Gaze, kar kaže na razlike v stališčih glede te humanitarne krize.